Narodna Zaščita
Peoples Protection Service
1941. - 1945.
nazaj  back

Pripadniki Narodne Zaščite med vojno v Litiji leta 1945

 

      V času druge svetovne vojne so si slovensko ozemlje razdelili Nemci, Italijani in Madžari, ki so na zasedenih območjih vspostavili svoj policijski aparat. V njega so vključili tudi del policistov Kraljevine Jugoslavije. Na drugi strani so organi narodnoosvobodilnega boja, ki so se uprli okupatorjem, in nove, med vojno nastale, oblasti ustanavljale svoje varnostne organe in službe, ki so delovale na področju varnosti in so se sprva imenovale vaške straže. S sklepom vodstva Osvobodilne fronte, ki je v začetku združevala vse protifašistične sile v Sloveniji, je bila oktobra 1941 ustanovljena narodna zaščita, iz katere je po vojni nastala milica. Medtem ko so po tem sklepu po Sloveniji, še zlasti na Dolenjskem, pričeli ustanavljati enote narodne zaščite, so v Ljubljani že delovale relativno močne skupine narodnih zaščitnikov.

 

      Narodna zaščita je bila sestavni del partizanskih sil, zato so bile njene enote vojaško organizirane. Poleg zapriseženih in strogo vojaško organiziranih zaščitnikov je delovala še večja skupina »prostovoljnih« zaščitnikov. Tajni sodelavci narodne zaščite in osvobodilnega gibanja so bili tudi nekateri stražniki, vključeni v nemški in italijanski policijski aparat, ki so preprečili marsikatero aretacijo in žrtev, vendar so to mnogi plačali z življenjem. Narodna zaščita je preprečevala aretacije, zaplembe premoženja in izganjanje Slovencev. Mnoge enote so organizirale posebne tečaje za zaščitnike in sanitetne tečaje, ki so bili namenjeni predvsem pripadnicam. Postala je izvršilni organ oblasti za zagotavljanje javnega reda in varnosti prebivalstva ter. premoženja. Ob koncu druge svetovne vojne je štela okoli 15.000 pripadnikov in je bila zamišljena kot uniformiran del službe javne varnosti v osvobojeni Sloveniji, ki naj bi samostojno urejala notranje zadeve.

 

Zanimivost:

 

      "Jaz vojak osvobodilne ljudske vojske slovenskega naroda, ki se ob boku delavsko-kmečke armade Sovjetske zveze ter vseh ostalih za svobodo se borečih narodov borim za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za mir in bratstvo med narodi ter za srečno bodočnost delovnega ljudstva, prisegam pred svojim narodom in svojimi bojnimi tovariši, da bom oddal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega naprednega in svobodoljubnega človeštva v sveti vojni proti fašističnim tlačiteljem in barbarom, da ne bom zapustil vrst slovenske osvobodilne vojske, v katero sem prostovoljno in zavestno vstopil in ne bom odnehal v boju do popolne zmage nad fašističnimi okupatorji, do popolnega uresničenja velikih osvobodilnih ciljev slovenskega naroda in delovnega ljudstva. Prisegam, da v boju za te velike osvobodilne cilje ne bom štedil svojih sil in, da se ne bom ustrašil žrtev in težav ter, da bom, če bo to potrebno, žrtvoval za svoj narod tudi svoje življenje. 
Smrt fašizmu - svoboda narodu!"

Prisega narodne zaščite, Vir: Strokovni list Ljudske milice

 
 

Narodna zaščita pri okraju Kočevje pri delu v pisarni 15.01.1945. Na steni v sobi dva plakata propagandne vsebine, eden z napisom Rdeča armada.

Okrajna narodna zaščita, ki je bila postavljena na relaciji Brežice - Sromlje, oktober 1944. (7. osvobojeno ozemlje v Zg. Savinjski dolini in Kozjanskem)

 

 

Pripadniki Narodne zaščite v Beli Krajini