Avstro– Ogrska monarhija

Austro-Hungarian Monarchy

1849 - 1918.

nazaj  back

 

      Glede na dejstvo, da je bil pretežen del Slovenskega ozemlja v tistem času sestavni del Avstro – Ogrske monarhije, lahko za začetek oblikovanja zametkov slovenske policije štejemo 8. junij 1849. Tega dne je namreč tedanji avstrijski cesar Franc Jožef I. po zgledu francoskih orožnikov potrdil ustanovitev nove varnostne organizacije – orožništva oz. žandarmerije, na območju celotne tedanje Avstro – Ogrske monarhije.

 

      Orožništvo je bilo prvotno sestavljeno iz pretežno vojaškega kadra, kateremu je bilo moč na podlagi preteklih izkušenj zaupati. Izjemoma so se formaciji pridružili še nekateri drugi ugledni državljani, oboroženi financarji ali občinski redarji. Orožništvo je sprva imelo dve osnovni nalogi, in sicer skrb za notranjo varnost ter nudenje pomoči državnim organom. S časoma so se vojaške prvine vse bolj odmikale policijskim, tako da se je delovanje orožništva pričelo bolj in bolj naslanjati na mrežo krajevnih postaj. Svoje delo so tedanji orožniki opravljali na orožniških postajah, ki jih je bilo takrat 72. Dežela Kranjska je bila razdeljena na 11 okrajnih glavarstev, v katerih je orožnikom poveljeval » Stražmojster ».Ta je bil obenem tudi vodja orožniške postaje v glavnem mestu okrajnega glavarstva. Hkrati z ustanavljanjem državnega orožništva so v občinah zasnovali tudi lastno varnostno službo, ki jim jo je nalagal zakon o občinah. Cesar Franc Jožef I. je namreč 10.julija 1850 podpisal odlok "Temelji za organizacijo policijskih oblasti". Ta je predvidel ustanovitev policijskih oblasti v večjih mestih, če so to zahtevali varnostni razlogi in obseg varnostnih nalog, pa tudi v drugih krajih. V deželnih prestolnih mestih in mestnih občinah so varnostne naloge opravljali policisti (policaji).

 

      Državne policijske urade oz. policijske komisariate so ustanavljali tudi v drugih večjih krajih v Sloveniji. Načelovali so jim policijski komisarji, ki so razpolagali z določenim številom vojaško – policijskih stražnikov. Leta 1868 so se le –ti začeli preoblikovati v varnostne stražnike, ki so jih pri nas imenovali "redarji".

      Svojo mestno policijo, katero jedro je tvorila uniformirana varnostna straža so imeli Ljubljana, Celje, Maribor in Ptuj. V Ljubljani, ki je bila tedanje deželno središče dežele Kranjske je imelo tako svoj sedež deželno orožniško poveljstvo, kakor tudi mestni policijski urad. Stroške za mestne policiste je moralo kriti mesto samo, podrejeni pa so bili županu. Kljub temu, da se je zahtevalo znanje slovenskega jezika, je bila mestna policija kar nekaj časa precej nemško usmerjena. Šele s časoma je tudi v njihove urade prodrla slovenska narodna zavest.

 

 

   

Model čelade iz leta 1903.

 

Zanimivost:

      Orožnik je lahko postal avstrijski državljan, star od 24 do 36 let, samskega stanu ali vdovec brez otrok, zdrave postave in gibčen, ne nižji od 170,5 cm, z znanjem deželnega jezika, branja in pisanja ter dobrega vedenja in neomadeževane preteklosti.

 
 

 viri: MNZ "Slovenska policija", Čelik "Policaji"